Matej Krajnc: LJUBLJANA
Društvo Kvakas, 2022
Tretja knjiga iz trilogije MARIBOR/MARIBOR-CELJE-LJUBLJANA je izšla v prvi polovici januarja 2023 z letnico 2022. Na voljo je tudi kot e-knjiga.
DOLGA VOŽNJA PO PREDMESTJU, DA BI PRIŠLI V DRUGO PREDMESTJE
sorodniki niso zamenjali veliko avtomobilov
ampak ko so se zapeljali čez september na dunajski
se mi je zdelo da se vozim
v tistem prvem
imel sem pisalni stroj
nekaj kaset z elvisovo glasbo
nekaj plišastih lutk
med njimi svojega
najboljšega prijatelja
doma sem pustil
cel šank kaset
tam kjer imajo drugi
likerčke
in šljivovico
sem imel tedekajevke
šestdeset in devetdesetminutne
polne oddaj dragana bulića
marjana kralja
in precej takih ki so mi jih nosili sorodniki
s popevkami in šlagerji nekaj tistih
sem presnel z raritetami iz rockovske
glasbe šestdesetih denimo nekaj kaset
miša kovača ivčića in slabinca pa se zdaj zato
žrem ker so vsi trije umrli
mišo je še živ
se opravičujem
september na dunajski pa ni maral za moje
kasete naravnost je povedal za tvoje kasete mi
povsem dol visi pomembno pa je da zavijete
desno pri štadionu in potem po drenikovi do križišča s celovško
tam boste šli naravnost
na jamo
čez še ne a skoraj trideset let
se s trokolesom zapeljem čez taisto križišče
trobi mi tovornjak bi mu
pokazal prst a sem lepo vzgojen
sin najprej mariborske nato celjske matere
nekdanji podnajemnik na celovški 103
tovornjak ne ve
da sem tudi neprilagojen
kaseto s tem naslovom sem pustil svoji
nekdanji družici in obdržal cd ker so na njem
tudi besedila
a smolar ne ve da je obstajal oranžni gs club
s katerim se takrat nismo pripeljali v ljubljano
čuj ka boš ti lahk tuki sam
jz bom lahk tuki sam
čuj ka ko bi jz duons prespala
ni ti treba prespat
a si moru njest glih tanarbolši pisalni stroj
sej ne boš meu cajta pisat
oranžni gs club je našteval
medulin pula unec rakek
graz
gornji grad
ne pa tudi ljubljana 94
tudi ne graz 94
tuhtam če me bo motila svetloba s križišča
a navsezadnje pišem in bom
tudi študiral
če se
pokrijem čez glavo
ne bom postal oranžen
jutri bom
štel postaje
jebeš torej
nostalgijo
NA NABREŽJU LJUBLJANICE
na nabrežju ljubljanice se ob četrtkih dopoldne zbirajo preprodajalci videokaset. med njimi se pojavi mesija ki ve da ne bodo nikoli zbrali vsega toma hanksa. te metonimije ne razumemo denejo preprodajalci in mesijo ignorirajo kar
ni nič novega vsa civilizacija novega veka se je začela na tak način. mesija ne obupa samo na drug breg ljubljanice gre in tam sugerira ljudem da so na oni strani neki norci ki mislijo da bojo skompletirali hanksa. z one strani ljubljanice se razleže glasen smeh in nato maček nima več
prostih miz. v zgodnjih devetdesetih še velja bonton tudi med preprodajalci. grejo na ono stran nažgejo špilferderberja in tudi vso žvajgo ki sedi z njim zmečejo v ljubljanico. ti potem začnejo z dna reke prinašat belo tehniko kolesa slike božidarja jakca britvico ki jo je miki muster nekoč nehote pozabil na tleh pri reki deset vezanih letnikov revij moj mali svet in naš obzornik okruške sveta ki imajo samo platnice
znotraj pa je stiropor /vsaj bil je/ nožič še en nožič prvo zobovje tereze kesovije še več bele tehnike in koles copatarico bujno domišljijo svetega sladkornega trsa zavetnika cukrarne truplo slovenske popevke in glavo gospe ki so jo vsi klicali študentska babica. špica špica pridite na špico kričijo glasovi z vrb in preprodajalci tehtajo kaj je bolj pomembno javni poziv ali
profit od prodaje videokaset. javni poziv ne more zmagati. nujna je sprememba lokacije.
(nečitljivo)
… in večina tistih ki hodijo tja čakat avtobus. nikar me ne nagovarjaj v pikčasti pisavi a metternich (?) je bil že tako slaboten da je rekel trnovo pustite zanj se bodo pobrigali drugi.