Site Overlay

OJSTRICA

Založila SZ Čeljust Ljubljana 2019

Ovitek in oblikovanje: Zigman Frod

Uredila in pregledala: Lenka Krajnc

Distribucija in prodaja: Buča d. o. o.

Zbirka Ojstrica je izšla konec leta 2019 in bila uradno prvič predstavljena na letnem branju članov Celjskega literarnega društva 20. 11. v celjski Kulturnici. Zbirka je med izbranimi za literarni festival Pranger 2020.

Nekaj besed o knjigi: 

Gre za avtorjev obračun z očetovo smrtjo na Ojstrici 4. 6. 1983 in z minevanjem nasploh; to tematiko je obravnaval v več svojih zbirkah vključno s prvo (1988). Medtem ko se je v knjigi Rohneča žetev (VED 2016) z njo spopadal v rimani obliki na nostalgično-reminiscenčni način, je tokrat v prostem verzu, ki vsebinsko nemalokdaj zaide v absurd, navzkrižne reference in druge oblike intertekstualnosti, skušal temo zavestno razširiti z osebne na splošno; v uvodni, najdaljši pesmi Pogreb, ki se vsebinsko navezuje na zadnjo, Post festum, opisuje lastne občutke ob spopadanju z izgubo pri sedmih letih starosti in način, na katerega o njej razmišlja šestintrideset let pozneje, hkrati pa se v vmesnih pesmih dotakne drugih bivanjskih vprašanj, neposredno ali posredno povezanih z odnosom do dogodka 4. 6., denimo z od doma vsajenim sovraštvom do gora, ki se ga je znebil šele z odhodom na študij v Ljubljano. Tako v pesmi Ojstrica 3 denimo skoraj dobesedno z nekaj potrebne karikirane distance govori skozi materina usta, v Sestanek na vrtu opisuje zadnji očetov dan pred usodnim odhodom, v pesmi Sprehod se ob sprehajalnih navadah svoje tašče spominja lastnih sprehodov z očetom, nekatere pesmi se navezujejo na družinske spremembe po očetovi smrti in tako naprej. Zbirka tako postane nekakšna konceptualna “pesnitev”, zamejena z dvema post festumoma, obenem pa te pesmi lahko delujejo tudi na splošni ravni spraševanja o izgubi najbližjih, odhajanju in obračunavanju z minevanjem, tudi če ob branju ne poznamo avtorjeve osebne zgodbe.

POGREB

peli so
žalujoči ostali
ni bilo tablic
za aplavz
s tem je bilo treba
opraviti drugače
dovolili
so spontanost
čeprav bi lahko kdo
dejal kako
neki lahko
kar takole pred
vsemi in
brez nekoga
ki bi jih usmerjal

jama je
ena sama
s kotički ust
lahko delaš
kar hočeš
pa še vseeno
ne boš
uspel narediti
dveh jam
želiš si
da bi bila kje
vrtljiva vrata
ne moreš
se jih oprijeti
veš pa
da ne padejo
vrtnica
pade
koščki zemlje
zakorakajo
s pogumom
ker jih
preživlja
lastna prst
ta je
svojeglava
noče se
prilagajati
njeni
časovni okviri
so drugačni
od naših

piha
od zahoda
desetletje
se komaj začne
desetletje
nima še
skorajda
ničesar za bregom
nekaj žarnih grobov
nekaj kosti
desetletje se obleče
v revije
ki imajo na sredini
prilogo

s pravo
številko
je tudi ploha
prava
obleče se
v
zamero
trobente
dežnikarice
lipa
brez
pelerine
če padeš
preverijo
ploho
če pade ploha
preverijo
trgovine
z glasbili

moteč
kolovoz
moralo
bi biti
blato

glede gostovanja
glede
pokropitve
glede
plaščev
in pelerin
smo vam dovolili
pritajeno
spogledovanje
čez spomenik
gospoda

kanglica kanglica
priteci priteci
kanglica kanglica
umakni se umakni
na tej fotografiji
je videti
kot telly savalas

podeželan
makedonec
partizan
ključar
kabinetnih vrat
kabinetna vrata
iščejo
easy way out
kabinetna vrata
bi rada mir
podari
nam mir
vsaj
haute couture
vsaj
mesing

vidiš
ozračje je spet
defenzivno
povorka
je spet
hipersilabotonična
ovbe ovbe
ovbe ovbe

vidiš
ozračje spet išče
izgovor
povorka je spet
izmerjena z milimetri
počakajte počakajte
počakajte počakajte

postavite se
v vrsto
ne
sedite
drug zraven
prvega drugega tretjega četrtega
in tako naprej
ne
ti bolj v levo
na slinčku mu piše
ugursuz
dolgo že nisem slišal
te besede

najprej imena
na a
ker mora biti
predvidljivo
ti ješ kostanje
ti kostanjev
ne dobiš
ti imaš predispozicije
tebi smo
predispozicije omotali
s časopisnim papirjem

lej kormorančka
kaj ima v kljunu
lej pastirčka
kaj daje jesti kormorančku
postojte še
pecelj držite bolj
naravnost
trudite se z
izgovorjavo
narávnost
naravnóst
pecelj obrnite
bolj k sebi
zalučajte
pazite
na veter
če kapljice
padajo vznak
pazite na kot
izračunajte
hitrost padca
brez geotrikotnika
izmerite
jamico

jamica
jamica
dva krat tri
metre ima
blatna je
polna dežja
saj ni res
junija ni še nikoli
deževalo
v teh krajih že leta
ni bilo vlaka

fantek
fantek!
tamle pa ne
stat

fantek fantek
fantek!
poglej proti
zahodu
vidiš
tisti zob
veš
kako mu je ime

PAŠKI KOZJAK, MRZLICA IN RADUHA USTANOVIJO SUPERSKUPINO

ni nujno
da je večja od tria
vsi vemo
kako je s tem

ko nadmorska višina
začne s popevkarstvom
stopi stran fant
steci

dandanes so te stvari preproste veste
oblečeš se si nadeneš nasmehec
s poljubnim samoglasnikom

kurca bo to kaj vredno
ko se temperatura spusti
pod lovsko povprečje

dokler lahko igraš
igraj

dandanes so te stvari
preproste

POST FESTUM

ojstrica je zdaj bolj topa in zapestna ura je
zdrobljena in planinski vestnik odpovedan
in ko se dvignem s kavča sem pravzaprav

precej daleč in tudi sobota ni in žarni grobovi
so zdaj zaščiteni z geslom sprašujem se koga
čakam vsakič ko grem po nabrežju in kdo mi

pride nasproti in takole pomaha in nato izgine
med racami in kamenjem stopnice prezre stopnice
prezre in voda se dvigne da bi bolje videla a

siva mrena je prerasla sprehajališče in kolesarji
švigajo mimo zgolj teoretično in upokojenci se
ne smehljajo več tudi oni vidijo plašč tudi oni

vidijo čapljo ki zapoje z glasom vicky leandros
après toi je ne pourrai plus vivre non plus vivre
qu’en souvenir de toi in potem tudi čapljo

prekrijejo race kot se to mora zgoditi in na
ovinku reke se kolodvor zgolj prislovično nasmehne
in slišim pridem pridem a klice prevpijejo vlaki

dolgi vlaki kamniti vlaki vlaki v sepii pop-art
vlaki mrtvoudni vlaki lokomotive na pol droga
kretničarji z naduho vlaki ki podpisujejo peticije

za drugi tir v žalec in velenje vlaki ki mahajo
vlaki ki so ostali pred kolodvorsko blagajno ker
upajo na dodatek vlaki ki so jih požrli termiti

obsedeni vlaki vlaki s sličicami iz muppet showa
in nekateri pavšalni vlaki ki ponavadi končajo v reki
tablica se dvigne in odpravnik klima crvenom kapom

in spet smo na ovinku reke kjer vanjo padajo kosi
obzidja ki ne morejo na pot ki so obsojeni na kamen
ki imajo zgolj še velike oči