Nobena založba, 2023
Pri založbi VED je v začetku leta 2017 izšla knjižica Avenija zredčenih lasišč, roman, ki je prišel v knjižnice, na police knjigarn in bralcev pa žal ne. Založba je prenehala z delovanjem, Cresotti pa je, po Balaševićevih predvidevanjih, zapustil okraj. Do letos, ko se je avtor odločil, da skorajda nevidni roman spet priobči pod nekoč že izbranim naslovom (aluzija na Monty Python je naključna). Odlomek iz pričujočega romana je bil svojčas objavljen tudi v celjski literarni reviji Vsesledje. Zgodba je namreč trdno zasajena v Celju, sprva na Lavi, sicer pa na Mariborski cesti ( v romanu Aveniji zredčenih lasišč) nasproti zdajšnjega Planeta TUŠ, kjer je avtor preživljal najzgodnejša otroška leta in kjer je prvič slišal legendo o oficirski uniformi. Ta naj bi bila resnična, a je zdaj, ko je ta del Celja pošteno spremenjen, načrt, da bi jo kdaj odkopali, še težje izvedljiv. Družinska hiša, ki se pojavlja v zgodbi, je številka 97, nekoč last avtorjeve družine, potem občinska in potem odkupljena s strani avtohiše, ki rezidira na tem mestu. Hiša še stoji, a je v slabem stanju. Avtor bi jo z veseljem vzel, če bi mu jo dali, v imenu starih časov in nostalgije.
»Ni nikjer varnostnikov?« je zarjul sodnik. »Smo že pred božičem?«
»Varnost je paralizirana, tudi policija in vojska se ne odzivata!« so sporočili v sodno dvorano.
Oficir je odpel kitico Svete noči in zavpil na sodnika:
»Takoj osvobodi mojega pravnuka in njegovega … njegovega … tegale, ki sedi na njegovi desni!«
Sodnik je kar molčal.
»Ne boš odgovarjal cesarjevemu vojaku?«
Sodnik je na list, ki ga je nosil za ovratnikom, s krvjo nekaj zapisal. List je mirno in tiho podal oficirju. Ta se je postavil v pomembno oficirsko pozo razglaševalca.
»K-HEM!«
»Pazi zdaj!« je šepnil Cresotti.
Come on, baby
let’s do the twist …
se je oglasilo iz sodnikove smeri.
Sodna dvorana je molčala. Samo midva s Cresottijem sva se nevidoma hihitala v dlani.
»Zdaj bo bral …« je šepnil Cresotti.
»TUKAJ PRISOTNI SODNIK OKRAJNEGA MESTNEGA SODIŠČA RAZGLAŠAM (ime je zamolčano radi podatkov o osebni varnosti) in (ime je zamolčano radi podatkov o osebni varnosti) …«
»Klinc,« je siknil Cresotti, »narobe je prebral! Še enkrat!«
»TUKAJ PRISOTNI SODNIK OKRAJNEGA MESTNEGA SODIŠČA RAZGLAŠAM (ime je zamolčano osebne varnosti radi) IN (ime je zamolčano osebne varnosti radi) ZA NEDOLŽNA GLEDE PRIMERA 6/44, stavbno zemljišče 8! OSVOBODI SE JU KRIVDE TRESPESINGA, VANDALIZMA IN ROKOVANJA Z RAZSTRELIVOM! ZA TA KAZNIVA DEJANJA SE OBTOŽI SODNIKA, KOJEMU SE NA MESTU SIMBOLIČNO ODSEČE GLAVO!«
Oficir je prijel lastno glavo, si jo nasadil nazaj na vrat in zamahnil proti sodniku, češ, sečem mu glavo.
»S TEM DEJANJEM SE SOJENJE ZAKLJUČI!«
Oficir je list položil na mizico zapisnikarja, se priklonil in odkorakal.
»Veš, da si ravnokar presegel samega sebe?!« sem šepnil.