Kulturni center Maribor, 2021

Plošča POPOTNICE združuje uglasbitve štirih starejših in enega sodobnega slovenskega pesnika s tremi do zdaj še neposlovenjenimi afroameriškimi tradicionalnimi spirituali, ki so za to ploščo dobili prvič slovenska, zvečine angažirana besedila izpod peresa Mateja Krajnca; ta je poskrbel tudi za vse uglasbitve z izjemo ene pesmi, katere melodija je delo Ota Pestnerja.

Posneto v studiu Attic v Ljubljani maja 2018

Snemanje in obdelava: Jure Matoz

Matej Krajnc: glas, glasbila, priredbe

Lenka Krajnc: glas v »Čemeren grem iz mesta«, tamburin

Jure Matoz: ambienti

Eden manj (3:32)  Another Man Done Gone, glasba: traditional, besedilo in priredba: Matej Krajnc

Čemeren grem iz mesta (3:45) besedilo: Dragotin Kette, glasba: Matej Krajnc

Ponočna potnica (6:53) besedilo: Anton Aškerc, glasba: Matej Krajnc

Kot sirota (6:13) Sometimes I Feel Like A Motherless Child, glasba: traditional, besedilo in priredba: Matej Krajnc

Mary Ann (4:31) besedilo: Feri Lainšček, glasba: Oto Pestner

Krpanov monolog (3:25) besedilo: Fran Levstik, glasba: Matej Krajnc

Galjot (5:55) besedilo: Josip Jurčič, glasba: Matej Krajnc

Bitka je dobljena, vojna pa ne (4:52) Joshua Fit The Battle Of Jericho, glasba: traditional, besedilo in priredba: Matej Krajnc

Pesmi Eden manj, Kot sirota in Bitka je dobljena so z izjemo nekaj prepevov New Swing Quarteta prve konceptualne in elaborirane prepesnitve afroameriških spiritualov in delovnih pesmi pri nas. Resnih prevodov teh pesmi pri nas še vedno primanjkuje in prav zato je pričujoči prispevek pomemben dodatek v naš prevodni kanon. Krpanov monolog je uglasben odlomek iz najbolj znamenite slovenske umetne pripovedke Martin Krpan (1858) Frana Levstika, tokrat pri nas sploh prvič uglasben (gre namreč za prozo, ne za poezijo). Dragotin Kette, Anton Aškerc in Josip Jurčič so vsi klasični pesniki in pisatelji iz 19. (in v primeru Aškerca zgodnjega 20.) stoletja, že zdavnaj kanonizirani v slovenski literaturi, a v sodobnem času uglasbitve njihovih pesmi niso pogoste, zato je pomembno, da se nanje spet opozori, zlasti v primerih Aškerca in Jurčiča, ki sta aktualna tudi po angažirani plati. Pesem Mary Ann pa je besedilo našega bržčas najuspešnejšega in najbolj znanega sodobnega pisatelja in pesnika Ferija Lainščka, ki ga je leta 1983 napisal na melodijo Ota Pestnerja, bržčas našega najvidnejšega sodobnega pevca popularne glasbe.